DEM logo

Pogosta vprašanja

  • Kakšen je vetrni potencial Slovenije?
    V Sloveniji so bile pred leti izvedene obširne raziskave o vetrnem potencialu v Sloveniji, ki jih je naročilo Ministrstvo za infrastrukturo in izvedlo podjetje Aquarius. Ugotovljeno je bilo, da imata največ potenciala jugozahodna Slovenija, severna Primorska in deli severovzhodne Slovenije. Tudi Dravske elektrarne Maribor so naročile podrobnejšo študijo Ocene potencialnih lokacij za proizvodnjo električne energije iz vetra, ki sicer jo je izvedel Elektro inštitut Milan Vidmar; izvedena je bila leta 2019.
    Odgovor
  • Na podlagi katerih strokovnih podlag so Dravske elektrarne Maribor predlagale, kje bi lahko stale vetrne elektrarne?
    Dravske elektrarne Maribor so na podlagi raziskave o vetrnem potencialu v Sloveniji, opravile dodatne meritve na lokacijah severovzhodne Slovenije. Pri izbiri lokacij, so poleg vetrnega potenciala upoštevale najvišji možen izkoristek vetra ob hkratnem najmanjšem vplivu na lokalne skupnosti in okolje. Posebno pozornost se je že v pripravi projektov namenilo izločitvi predelov, kjer so varovana območja, poseljena območja, krajinski parki in podobno.
  • Koliko časa lahko traja umeščaje v prostor?
    Umeščanje v prostor in pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj v Sloveniji traja okoli pet let.
  • Kakšna je okvirna investicijska cena na 1 MW?
    Ocenjena investicijska cena je od 1 do 1,5 milijona evrov na instaliran MW.
  • Kako moteč bo hrup vetrnih elektrarn, ki jih nameravajo postaviti Dravske elektrarne Maribor?
    Motor, ki poganja vetrnico, oddaja relativno malo hrupa. Raziskave kažejo, da je hrup, ki ga oddaja vetrna turbina oddaljena 400 metrov od osebe, primerljiv s hrupom delujočega hladilnika. Dravske elektrarne Maribor bodo pri gradnji vetrnih polj dosledno zasledovale slovensko zakonodajo na tem področju.
    Odgovor
  • Kako daleč od naselij ali posameznih hiš morajo biti postavljene vetrne elektrarne?
    Slovenija zakonsko ne predpisuje oddaljenosti vetrnih elektrarn od drugih objektov in se na tem področju zgleduje po večini evropskih držav, ki so najmanjšo oddaljenost hiše ali naselja opredelile med 0,5 in 1 kilometer. Večinoma držav Evropske unije odmik od drugih objektov povezujejo z velikostjo premera motorja ali sprejemljive ravni hrupa. V Sloveniji jasne zakonodaje na tem področju še ni.
    Odgovor
  • Ali ni veter nezanesljiv vir energije? Kaj se bo zgodilo z elektriko, ko ne bo pihalo?
    Na svetu ne obstaja območje, kjer bi veter pihal vedno konstantno z vedno enako močjo. Zato so strokovnjaki veliko raziskovali, kako kar najbolje izkoristiti vetrni potencial. Danes lahko z veliko zanesljivostjo povemo, kdaj bo veter pihal, s kolikšno močjo in v katero smer. Na podlagi teh informacij lahko distributer električne energije dobro predvidi, kdaj lahko računa na vetrno energijo, kdaj pa jo mora nadomestiti z drugimi viri energije. Slovenija mora bolj izkoriščati obnovljive vire energije kot so sonce, veter in voda, če želi postopoma opustiti fosilna goriva ter poskrbeti za nujno energetsko tranzicijo k čistejši energiji.
  • Kdo bo poskrbel, da se pri gradnji vetrnih elektrarn ne bodo uničevale ceste ali okolje?
    Za to je v celoti odgovoren investitor, torej v primeru vetrnih elektrarn Ojstrica, Paški Kozjak in Rogatec so za infrastrukturo odgovorne Dravske elektrarne Maribor. To pomeni, da bodo Dravske elektrarne Maribor zgradile potrebne dostope ceste ali v primeru poškodovanja ceste poskrbele za obnovo.
  • Koliko prostora potrebuje vetrni agregat?
    V povprečju postavitev vetrnega agregata zavzema površino premera do 25 metrov. Velikost zavisi od vrste agregata in vrste tal za postavitev temelja.
  • Ali je mogoče obdelovati zemljo v bližini vetrnice?
    Seveda, na to nas dnevno opominjajo prizori kmetijskih površin iz Nizozemske, kjer v njihovi neposredni bližini stojijo tradicionalne vetrnice.
  • Koliko energije proizvede vetrni agregat?
    To je odvisno od vrste vetrnega agregata. Denimo vetrna elektrarna Rogatec bo letno proizvedla okoli 60 GWh električne energije. To zadostuje za letno oskrbo 16.500 slovenskih gospodinjstev.
  • Kako hitro se vrti vetrnica?
    Dravske elektrarne Maribor bodo pri gradnji uporabile najsodobnejše agregate, ki se vrtijo med 8 do 15 obratov na minuto.
  • Kakšna je življenjska doba vetrnega agregata?
    Tako iz tehničnega kot ekonomskega vidika danes upoštevamo življenjsko dobo vetrnice 25 let.
  • Kaj se zgodi z vetrnim agregatom po koncu obratovanja?
    Današnja tehnologija je na tem področju zelo napredovala. Kljub temu, da tehnologija v vetrnih agregatih po 25-letih uporabe ni več primerna za uporabo, se jo da zamenjati z naprednejšo.
  • Ali drži, da lahko vetrnica onesnaži okolje s tem, ko se ob morebitni okvari izlije olje iz motorja?
    Ti primeri so zelo redki in kar je še bolj pomembno, gre za zanemarljive količine olja, ki jih vetrni agregati sploh vsebujejo. Dravske elektrarne Maribor so se obenem obvezale, da bodo uporabljale le biorazgradljiva olja.
  • Kakšni so vplivi vetrnic na okolje?
    Vplive celotnega posega izgradnje in obratovanja vetrne elektrarne obravnavamo v okoljskem poročilu. Obravnava se vpliv na vode, tla, zrak, elektromagnetno sevanje, hrup, vidna izpostavljenost. Obravnava se vpliv na rastlinstvo, živalstvo in biotsko raznovrstnost. Obravnava se razdalja do območij strnjene in razpršene poselitve. Največkrat strahovi lokalne skupnosti izvirajo iz nepoznavanja tehnologije, gradnje in tudi poplave netočnih informacij. Dravske elektrarne Maribor kot investitor upoštevajo vso relevantno zakonodajo in izkušnje projektov, ki že obratujejo in bodo upoštevale zaključke vseh študij, ki bodo opravljane za potrebe priprave okoljskega poročila.
  • Ali druge države še vedno vlagajo v vetrno energijo?
    Trendi kažejo, da se v Evropi krepi delež vlaganja v vetrne elektrarne. Projekcije so zgovorne in kažejo, da je izkoriščanje vetrne energije pomemben del evropske industrije vetrnih elektrarn, ki zaobjema več kot 330.000 delovnih mest. Poleg tega ima evropska industrija, vezana na proizvodnjo vetrnih elektrarn, v svetu več kot 40 odstotni prodajni delež. Vetrna energija v Evropi proizvede že enajst odstotkov vseh potreb po energiji, vendar se odstotki po posameznih državah zelo razlikujejo. Tako na Danskem vetrna energija proizvede 42 odstotkov vseh potreb po energiji, v Španiji 20, v Nemčiji 13 in v Veliki Britaniji 11 odstotkov. Slovenija ima trenutno zgolj dva večja vetrna agregata, zato je izjemnega pomena, da prisede na vlak tistih držav, ki se osredotočajo na okolju prijazne vire električne energije.
  • Zakaj se na Paškem Kozjaku ne razmišlja o večjem številu agregatov?
    Število agregatov so Dravske elektrarne Maribor optimizirale tako na razpoložljiv vetrni potencial kot možnost prostorske umestitve. Med agregati se zaradi izkoristka zahteva določena razdalja, zato je število vetrnih agregatov na omejenem območju posledično omejeno.
  • Kakšne so lahko koristi postavitve vetrne elektrarne, npr. s turističnega vidika?
    To je odvisno od dostopnosti območja, izkušnje iz tujine pa kažejo, da se obisk na teh lokacijah poveča. Odvisno tudi o pristopa in želja lokalne turistične skupnosti oziroma organizacije.
  • Kdo izvaja potrebne študije?
    Študije izvajajo akreditirane, ustrezne in priznane inštitucije. Poudarjamo, da postopek vodi pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, ki je seznanjeno s projektnimi nalogami. To pomeni, da na obseg in vsebino strokovnih podlag poda svoje mnenje in je seveda aktivni udeleženec v vseh fazah prostorskega umeščanja.
  • Koliko gozda se poruši za eno vetrno elektrarno?
    Poseg gozda zavisi od poteka povezovalnih cest in mikro lokacije vetrnih agregatov. Za postopek montaže je potreben montažni plato v izmeri približno 150 x 50 metrov. Po izgradnji ostane trajno zaseden prostor samo v gabaritih stebra in potreben prostor za dostop vzdrževalcev. Vse ostalo se ob koncu gradnje ponovno zatravi in zasadi s ciljem čim manjšega posega v okolje.
  • Kakšno korist ima lokalna skupnost od vetrne elektrarne?
    Korist, ki jo lokalna skupnosti pridobi s postavitvijo vetrnih agregatov, je doprinos k dvigu proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije. Sicer pa bo lokalna skupnost pridobila tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, nove dostopne in vzdrževane ceste. Dravske elektrarne Maribor pa se trudijo, da bi bile lokalne skupnosti z zakonom upravičene do finančnih sredstev na osnovi deleža proizvedene električne energije.

Projekti

S projekti usmerjenimi v izkoriščanje vetrne energije v praksi uresničujemo strateško zastavljene cilje države glede postopne opustitve fosilnih goriv in pospešeno tranzicijo k čisti obnovljivi energiji.

Panorama Dandelion Hand Dandelion Closeup
Panorama
1.
Lokacija: Ojstrica Predviden pričetek obratovanja: 2023
Dandelion Hand
2.
Lokacija: Paški Kozjak Predviden pričetek obratovanja: 2025
Dandelion Closeup
3.
Lokacija: Rogatec Predviden pričetek obratovanja: 2023